V pripravi prvi prevod prvega Alminega romana "Moj mali Kitajec"

MOJ MALI KITAJEC 

Prvi Almin roman prevedla in uredila Jerneja Jezernik

ODLOMEK

Dragi bralec! Ker celotna zgodba, s katero te bom začela tukaj dolgočasiti, pripoveduje o mojem malem Kitajcu in meni, boš verjetno želel vedeti, kje je moj dom, kako se imenujem, morda celo kakšna sem videti. Zato bom raje prehitela tvoja vprašanja in ti dala želena pojasnila. Moja domovina leži nekje med slikovito obalo večno modrega Jadranskega morja in Pomorjanskim. Tam imam v lasti zaplato zemlje, psa, ki naj bi bil po izjavah zlonamernih jezikov mešanček vseh manjših pasjih ras in katerega rep so ti isti zahrbtni obrekljivci zaradi presenetljive podobnosti primerjali z obročkastim repkom prašička, modrooko angorsko mačko, želvo, tri kanarčke, ki sem jih vse krstila za samce, pa so se pri meni nerazumljivo spremenili v samičke, ježa, staro kokoš in številne priseljene kuhinjske ščurke. Imenujem se – bralec, ne ustraši se! – Katherina Schulze. Mama mi pravi Ina, ker to zveni malce aristokratsko, moja sestra Jenny me kliče Käthe, v trenutkih zaupljivosti pa vedno le Kater, zaradi česar sem se že pogosto energično razkačila. Brez uspeha! Jenny trdi, da sodiva skupaj kot čevelj in kopito. Moji sorodniki pa me imajo za izgubljenega sina, čeprav sem po krstnem listu dokazano hči, in to samo zato, ker naj bi se prezirljivo odrekla zgoraj navedenemu bogastvu, da bi v tujini pridobila na letih in modrosti.